Ko sem zaključila vikend kosilo in je bila Izola restavracija že daleč za mano, sem se odločila, da bom skočila se v Portorož. Upala sem seveda, da ne bo prevelike gneče tam. Oziroma bolj sem upala, da ne bo prevelike gneče na poti do tja. Tista pot do Portoroža se zna namreč zelo vleči, ko je tako lepo vreme za konec tedna.
Še vedno ne morem verjeti, da je bilo kosilo tako dobro in da je ta Izola restavracija tako skrita. Pa sem res mislila, da vem za vse restavracije tam. Tale me je pa čisti presenetila. Je pa možno tudi, da ni tako dolgo odprta. Morda je pa to tisto zaradi česar nisem še slišala za to Izola restavracija, ker mi je čudno, da je niti nisem videla nikoli.
Ko sem se v Portorožu dobila s prijateljem na kavi, sem ga povprašala, ali slučajno kaj ve o tej restavraciji, v kateri sem ravnokar bila. Ko sem mu pokazala fotografije, se je prav nasmehnil. Povedal mi je, da je ta Izola restavracija od družinskega prijatelja, ki jo je odprl tik pred pandemijo in je delal večino časa samo na dostavo. Šele dober mesec nazaj je odprl teraso in sedaj strežejo tudi hrano v restavraciji. No, potem sem imela kar prav, da je to tisto kar je bil veli vprašaj. Vsekakor pa mislim, da je ta Izola restavracija ena izmed boljših, ki sem jih kadarkoli obiskala in ne samo v Izoli.
Čeprav ne vem, kaj mi je bolj fascinantno. To, da sem tako našla to restavracijo ali to, da prijatelj ve zanjo. Sicer je pa obala kljub vsemu zelo majhna in res se vsi poznajo med seboj. Tako, da mi po svoje niti ni tako nenavadno, da je vedel, od koga je ta Izola restavracija, v kateri sem ravnokar bila na kosilu.
…