Bliža se poroka, na kateri si bosta večno zaobljubo izrekla prijatelj Branko in njegova dolgoletna spremljevalka Betka.
Vendar pa kot veleva tradicija ni poroke brez fantovščine in tudi ne brez dekliščine. Kaj narediti, kaj pripraviti, da si bo prijatelj Branko svojo fantovščino zapomnil do konca svojih dni. Pa smo prijatelji staknili glave, razmišljali, tuhtali, kaj pripraviti. Branko je imel nekaj strahov v sovjem življenju, pa vendar strah pred vodo je bil največji izmed vseh. Mislimo celo, da Branko ne zna plavati, kadar koli smo bili kje ob vodi, ali na morju ali na kakšni reki, dalje od kolen ni šel v vodo.
Pa se odločimo, Branka bomo peljali na kajak. Stanko je rezerviral termin in lokacijo, Janko je poskrbel, da tisti dan ne bomo lačni in žejni, Franko je uredil vse potrebno, da bodo vsi trenutki ujeti v objektiv fotoaparata, meni je preostalo samo še uredit vse okrog prevoza, najeli smo kombi s šoferjem. Sobota zjutraj. Vsi zbrani pri njima doma, kombi s šoferjem že čaka, Betka nam s prstom požuga v slovo. Njej smo povedali kam gremo, ampak šele danes zjutraj, ko smo se zbrali, da mu slučajno ne bi prej povedala kaj ga čaka. Vsi dobre volje, se odpeljemo dogodivščini nasproti. Smer Kobarid je že nastavljena na navigaciji. Stanko je ob rezervaciji tudi povedal kdo smo in koga pripeljemo na kajak, tako, da so pripravljeni na Brankove reakcije. Bolj se bližamo cilju, bolj je Branko tih in bled, je iz Jankovega žepa potegnil plakat z napisom kajak po naši najlepši reki. Se mu je posvetilo kaj ga čaka. Še danes se od srca nasmejimo ob spominih in fotografijah fantovščine.
Edino njegov živo rdeč kajak je premetavalo po brzicah reke, zdaj je bil pod vodo, zdaj nad njo. Fotograf je ujel vrhunske trenutke, ki so za vekomaj zapisani na fotografskem papirju.
In ugotovili smo, da Branko je plavalec.…