Ko pride ta čas, da moraš poskrbeti za grob, je to obdobje, ki bi ga najraje preskočil, ker tako boli in nastopi žalost. A na žalost vsak pride v stik s tem, tako sem tudi jaz prišla do tega, da sem izgubila svojega dedka in babico. Za ta grob je skrbela moja mama, tako da jaz nisem potrebovala, a sem si želela lepe lanterne na njihovem grobu.
Ko sem to povedala mami, da bom šla gledat lanterne, ker bi želela eno dati na grob, se s tem ni strinjala, da bo grob preveč poln vsega. To me je presenetilo, kako je lahko to rekla. Nisem je poslušala in sem šla gledat lanterne, ker sem jo hotela kupiti. Tako sem kupila eno prekrasno, ko mi je takoj padla v oči in sem jo odnesla direktno na grob, da moja mama ni niti vedela.
Takoj, ko sem jo postavila na grob, sem vedela, da sem naredila prav. Kajti tako zelo sem ju imela rada, da sem enostavno hotela kupiti nekaj trajnega, čeprav za grob skrbi moja mama in mi ne bilo treba.
Moja lanterna je polepšala grob, prav lepa je bila videti in še danes stoji na grobu. Ko sem se tisti dan vrnila domov, sem povedala mami, da sem jo kupila in da sem jo že odnesla na grob. Malo je zavila z očmi, kako sem si to dovolila, a me ni ganilo, ker sem vedela, za koga sem to naredila. Rekla sem ji celo, da ji ne bi prišlo na pamet, da jo odstrani. Tako sem ji dala vedeti, da bom pošteno jezna, če si bo to dovolila. Meni so lanterne na grobovih lepe, tisto, ki sem jo prinesla jaz, je bila posebna, kupljena iz srca in upam, da bo dlje časa ostala lepa, ker nekatere lanterne postanejo grde in jih je potrebno kmalu zamenjati zaradi vremenskih razmer. …