Ko sem kot sin delal v gostilni, se nikoli nisem sekiral, kakšna je gostilna, kakšni so stoli, mize, oprema, vedno sem vse to prepustil staršem, ki sta skrbno skrbela zato. Videl sem določene stvari, ki bi spremenil ,vendar sta to imela preko starša in se enostavno nisem hotel mešati.
Potem pa je prišlo leto, ko sta se moja starša umaknila, imela sta dovolj gostilne in vse skupaj prepustila meni. Jaz pa sem takoj začel razmišljati o novostih, da bi bili potrebno novi stoli, mize, novi šank, želel sem si malo spremembe, da bi si naredil gostilno takšno v kateri bi se dobro počutil. Ker sem že od 16 leta naprej delal v gostilni, sem imel določene prihranke, to sploh ni bil problem, večji problem je bil, ko sta to zvedela starša. Ko je mama zvedela, da bodo novi stoli in mize in tekaj rekla, zakaj to počnem, da so trenutni stoli in mize čisto ok.
Ni me razumela, nisem ji imel kaj razlagati, če bi me hotela razumeti, bi me že na začetku, oče je bil bolj razumljiv, videl je, da si želim narediti po sovje, kar je tudi spoštoval. V bistvu je bil srečen, ker je videl ,da se v gostilni dela, novi stoli in mize je njemu govorilo, da sem resen, da si želim delati in uspevati.
Na koncu, ko je bil še nov pult, so stoli in mize res pasale, tudi mami je bilo lepo, prav videt ji je bilo, vendar je imela tisti obrambni sistem, da ne bi zapravljal denarja, jaz pa sem si naredil tako, da bom lahko z užitkom delal v sedaj moji novi gostilni. Sedaj so novi samo stoli, mize in pult, z leti pa bom še sigurno kaj spremenil, ker me še določene stvari motijo in si jih želim spremeniti. Sedaj, ko vstopim v gostilno, se že počutim ,da je moja, ta občutek mi dajo ravno moji novi stoli, mize in pult. …