Ravno sem bila v kraju, kjer sem živela zelo dolgo let nazaj in sem se spomnila na hišo, v kateri smo živeli, kjer je bila kritina že zelo slaba. Pa ne le kritina, vse je bilo že pod normalnimi standardi. Nekako me je prešinila radovednost, kako je sedaj tam in sem se odločila zapeljati mimo.
Ko sem videla hišo, ki je bila čisto prenovljena in je bila videti kakor sanjska hiška, sem bila prav presenečena. Ampak glede na to, da je bila med to hišo in sosednjo, kjer so bili lastniki zelo velika pregrada, sem bila prav vesela. Ali so hišo končno morali prodati, ker ti ljudje niso bili primerni za najemodajalce. Ali pa so končno dobili najemnike, ki jim je takoj stopil na prste in so morali narediti tisto, kar bi morali kot najemodajalci delati že zdavnaj.
Škoda, ker nismo bili mi tisti, in bi lahko bila morda tako kritina kot še kaj drugega bolje urejena. Prav žal mi je, ko sem šele na koncu dojela, da smo bili zaradi njihove malomarnosti ob najmanj 13.000 eur, ker je bila hiša tako potratna. Še danes, se tepem po glavi, kako sem bila lahko tako neumna. Ne glede na to, da danes nisem več, je to nekaj, na kar nisem najbolj ponosna na sebe.
Kasneje sem se raje selila v stanovanja, ker se mi ni več dalo ukvarjati z najemniškimi hišami in pregledovati, kako dobra je kritina in ali je tudi vse ostalo narejeno po zadostnih standardih. Saj razumem, da so stroški obnove veliki, ampak če je nekdo deset let najemnik in pusti več kot 70.000 eur tam z najemnino, potem ne bi smelo biti to problem. Ampak nekaterim je težko že dva centa vložiti v hišo in bo na koncu še normalno obrabo, ki jo ima kritina, očitali najemniku, da je on kriv. …