Babica je imela revmatoidni artritis že kar nekaj časa. Revmatoidni artritis je nekaj, kar je meni bilo, znano že od malih nog, saj je to imela babica že kar nekaj časa. Ko pa sem jaz odraščala, je ta revmatoidni artritis postajal čedalje hujši. Babica se je končno odločila, da bo šla v zdravniku, da ji ta da vsaj nek nasvet. Nikakor ni več vedela, kaj lahko naredi, saj je vedela, da to na žalost ni ozdravljivo, a upala je, da obstaja vsaj neko blaženje bolečin.
Zdravnik je videl, da je ta revmatoidni artritis postal že res neznosen in zato ji je predpisal neke protibolečinske tablete, ki so ji res zelo pomagale. Vsi smo bili zelo veseli, saj smo zelo hitro opazili, da je imela babica spet nasmeh na obrazu. Dejstvo pa je, da vse protibolečinske tablete enkrat nehajo delovati. Takrat pa je babica rekla, da bo zdravje vzela v svoje roke in je začela brati po spletu kaj naj bi pomagalo in na kaj mora paziti? Hitro je ugotovila, da bo morala tudi paziti na svojo prehrano, predvsem pa bo morala skrbeti za to, da se bo dosti gibala. Že naslednjič, ko sem bila pri njej, sem zelo hitro opazila, da je vzela zdravje v svoje roke. Nanjo sem bila zelo ponosna in na vsak način sem ji tudi želela pomagati. Videla sem, da je začela hoditi na sprehode in jaz sem dobila idejo, da bi vsak vikend prišla k njej in šla z njo na sprehod. Nekako sem si želela, da bi bila to še neka dodatna motivacija. Ko je babica slišala, da bom začela z njo hoditi na sprehode, je bila res neizmerno vesela, kar je mene še dodatno razveselilo. Bila sem res zelo vesela, da ji lahko na nek način pomagam in da je ona sprejela mojo pomoč. Po navadi vedno skriva bolečine, a tokrat se je res prepustila vsem nasvetom, ki smo jih ji dali. Bila sem res zelo ponosna nanjo, saj je vedela, da bo morala svoje zdravje vzeti v roke.
